ANTON UMEK - OKIŠKI
Kreativni rojak in prednik Anton Umek - Okiški - človek, kakršnih bi v današnjem času še kako veliko potrebovali.
Rojen je bil leta 1838 na Okiču nad Boštanjem, umrl 1871 v Trušnjah blizu Celovca.
V času, ko smo bili Slovenci le eden od mnogih ljudstev znotraj Avstrijskega cesarstva, kasneje del Avstro - Ogrskega cesarstva, je le majhen del Slovenskega naroda uspel narediti vidnejši korak pri narodni prepoznavnosti.
Del mladega Slovenskega rodu tistega časa je sledil narodnemu prebujenju, del njih je bil tudi deloma prepleten s tradicionalnimi liturgičnimi vsebinami.
Med njih spada tudi naš rojak Anton Umek - Okiški, ki se je s pomočjo Boštanjske gospode in župnika šolal v gimnaziji v Ljubljani ter nadaljeval študij klasične filologije na Dunaju.
Že v času študija je izdal pomembno delo in sicer prvonagrajen slavospev misijonarju Ignaciju Knobleharju oz. Abuni Solimanu, ki je bil eden najpomembnejših misijonarjev v Afriki.
Po zaključku študija je bil suplent v Št. Pavlu na Koroškem, nato pa na povabilo Antona Janežiča pričel s poučevanjem na gimnaziji v Celovcu, kjer je poučeval Slovenščino, Nemščino, Italijanščino, Latinščino ter matematiko.
Kot perspektivni Slovenski ustvarjalec je bil povabljen k ustvarjanju Besednika kot pomočnik urednika, zadnji dve leti pa kot samostojni urednik.
Svoje ustvarjanje in kreativno pot je zaključil leta 1871, star komaj 33 let.
Za seboj je zapustil dediščino ustvarjalnega boja za Slovenski jezik, Slovenski narod in Slovensko družino. Prepuščeni svetu sta ostali tudi žena in še ne enoletna hči.
Stoletje je ostal pozabljen s strani matičnega naroda, dokler niso leta 1971 obudili njegov spomin, za kar gre velika zahvala g. Božu Račiču in strokovni ekipi, ki je prepoznala pomen ustvarjenih del ter zapuščino Antona Umeka - Okiškega ter na Okiču ob rojstni hiši pripravila slovesnost ob 100 letnici smrti. Leta 1988 je bila pripravljena slovesnost ob 150 letnici rojstva, katero je v veliki meri pripravil ravnatelj OŠ Boštanj, g. Ivan Šnuderl.
V zadnjih letih so zapuščino Antona Umeka - Okiškega znova obudili sovaščani iz Okiča ter prijatelji iz Boštanja ter tako oživeli njegov duh svetovne širine, povezanosti, odprtosti ter vsega kar je dobro za Slovenski narod in tudi širše.
Osebnost in ustvarjalnost Antona Umeka - Okiškega nam je lahko v velik zgled in spodbudo, kaj lahko mali človek doseže v kratkem a kreativnem življenju.
S prijatelji in poznavalci Antona Umeka - Okiškega nadaljujemo raziskovanje njegovih del, življenja in zapuščine, kar pa želimo predstaviti z neposrednim dostopom preko interneta, socialnih omrežij ter neposrednega informiranja.
Andrej Žužek, februar 2014.
Več info:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Umek_(pesnik)
http://posavje.info/kultura/ponosni-na-rojaka-antona-umeka-okiskega.html
Rojen je bil leta 1838 na Okiču nad Boštanjem, umrl 1871 v Trušnjah blizu Celovca.
V času, ko smo bili Slovenci le eden od mnogih ljudstev znotraj Avstrijskega cesarstva, kasneje del Avstro - Ogrskega cesarstva, je le majhen del Slovenskega naroda uspel narediti vidnejši korak pri narodni prepoznavnosti.
Del mladega Slovenskega rodu tistega časa je sledil narodnemu prebujenju, del njih je bil tudi deloma prepleten s tradicionalnimi liturgičnimi vsebinami.
Med njih spada tudi naš rojak Anton Umek - Okiški, ki se je s pomočjo Boštanjske gospode in župnika šolal v gimnaziji v Ljubljani ter nadaljeval študij klasične filologije na Dunaju.
Že v času študija je izdal pomembno delo in sicer prvonagrajen slavospev misijonarju Ignaciju Knobleharju oz. Abuni Solimanu, ki je bil eden najpomembnejših misijonarjev v Afriki.
Po zaključku študija je bil suplent v Št. Pavlu na Koroškem, nato pa na povabilo Antona Janežiča pričel s poučevanjem na gimnaziji v Celovcu, kjer je poučeval Slovenščino, Nemščino, Italijanščino, Latinščino ter matematiko.
Kot perspektivni Slovenski ustvarjalec je bil povabljen k ustvarjanju Besednika kot pomočnik urednika, zadnji dve leti pa kot samostojni urednik.
Svoje ustvarjanje in kreativno pot je zaključil leta 1871, star komaj 33 let.
Za seboj je zapustil dediščino ustvarjalnega boja za Slovenski jezik, Slovenski narod in Slovensko družino. Prepuščeni svetu sta ostali tudi žena in še ne enoletna hči.
Stoletje je ostal pozabljen s strani matičnega naroda, dokler niso leta 1971 obudili njegov spomin, za kar gre velika zahvala g. Božu Račiču in strokovni ekipi, ki je prepoznala pomen ustvarjenih del ter zapuščino Antona Umeka - Okiškega ter na Okiču ob rojstni hiši pripravila slovesnost ob 100 letnici smrti. Leta 1988 je bila pripravljena slovesnost ob 150 letnici rojstva, katero je v veliki meri pripravil ravnatelj OŠ Boštanj, g. Ivan Šnuderl.
V zadnjih letih so zapuščino Antona Umeka - Okiškega znova obudili sovaščani iz Okiča ter prijatelji iz Boštanja ter tako oživeli njegov duh svetovne širine, povezanosti, odprtosti ter vsega kar je dobro za Slovenski narod in tudi širše.
Osebnost in ustvarjalnost Antona Umeka - Okiškega nam je lahko v velik zgled in spodbudo, kaj lahko mali človek doseže v kratkem a kreativnem življenju.
S prijatelji in poznavalci Antona Umeka - Okiškega nadaljujemo raziskovanje njegovih del, življenja in zapuščine, kar pa želimo predstaviti z neposrednim dostopom preko interneta, socialnih omrežij ter neposrednega informiranja.
Andrej Žužek, februar 2014.
Več info:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Umek_(pesnik)
http://posavje.info/kultura/ponosni-na-rojaka-antona-umeka-okiskega.html