APNENIK - 15. 9. 2014
Vinko Šeško.
Ponedeljek: oblaki, vmes celo nekaj jasnine. Skupina se zbira na parkirišču. Kam pa danes? Stran od vode, ne po razmočenih poteh, ne predolgo ...
Z avtomobiloma najprej krenemo v Boštanj do cerkvice Svetega Nikolaja pri nekdanji graščini, ki je bila zgrajena leta 1734, med drugo svetovno vojno požgana, v zadnjih letih pa lepo obnovljena. Moški pogruntajo kombinacijo z avtomobiloma: z obema do pokopališča, z enim nazaj, pa imamo ob povratku možnost priti spet do obeh. Peš se napotimo po cesti ob potočku proti Apneniku nad Boštanjem, se začenjamo vzpenjati, pridemo do dveh velikih vinogradov, ki sta obkrožena z gozdom, potem pa tudi mi malo po gozdni stezi do druge ceste, s katere že vidimo venec zidanic in vikendov na grebenu. Po dolinah se vlačijo megle, vmes pa se nam zlasti pod Vetrnikom odkrivajo pogledi na Razbor, del Sevnice, Veliki Trn ... Ob poti lahko občudujemo zoreče grozdje in jabolka: tu toče k sreči še ni bilo.
Izognemo se cesti in po dveh bližnjicah skozi gozd pridemo do boštanjskega pokopališča, kjer nas blagoslovi pohlevni dežek.
Dve uri hoje nam nekako ni dovolj, zato se vsi, razen obeh šoferjev, napotimo peš skozi Boštanj do Hermine, ki ji voščimo za rojstni dan. V gostoljubni uti nas pogosti, kakor samo ona zna.
Kaj bo dež in to malo moče! Mi veselo hodimo, če se nam zahoče!
Romana Ivačič
Z avtomobiloma najprej krenemo v Boštanj do cerkvice Svetega Nikolaja pri nekdanji graščini, ki je bila zgrajena leta 1734, med drugo svetovno vojno požgana, v zadnjih letih pa lepo obnovljena. Moški pogruntajo kombinacijo z avtomobiloma: z obema do pokopališča, z enim nazaj, pa imamo ob povratku možnost priti spet do obeh. Peš se napotimo po cesti ob potočku proti Apneniku nad Boštanjem, se začenjamo vzpenjati, pridemo do dveh velikih vinogradov, ki sta obkrožena z gozdom, potem pa tudi mi malo po gozdni stezi do druge ceste, s katere že vidimo venec zidanic in vikendov na grebenu. Po dolinah se vlačijo megle, vmes pa se nam zlasti pod Vetrnikom odkrivajo pogledi na Razbor, del Sevnice, Veliki Trn ... Ob poti lahko občudujemo zoreče grozdje in jabolka: tu toče k sreči še ni bilo.
Izognemo se cesti in po dveh bližnjicah skozi gozd pridemo do boštanjskega pokopališča, kjer nas blagoslovi pohlevni dežek.
Dve uri hoje nam nekako ni dovolj, zato se vsi, razen obeh šoferjev, napotimo peš skozi Boštanj do Hermine, ki ji voščimo za rojstni dan. V gostoljubni uti nas pogosti, kakor samo ona zna.
Kaj bo dež in to malo moče! Mi veselo hodimo, če se nam zahoče!
Romana Ivačič