CERKVICA MARIJE POMOČNICE NA KOVAČEVEM HRIBU
Iz članka in od domačina izvemo:
Nekdanjo cerkvico so vaščani zgradili leta 1953 iz zidanice v zahvalo za srečno vrnitev iz pregnanstva. Leta 2010 so začeli z gradnjo nove in 7. oktobra 2012 je bila blagoslovljena. Sebastjan Popelar iz Zgornjih Mladetič in Bojan Sumrak iz Vrhovega sta avtorja poslikav, rezljan lesen oltar je delo Alojza Raka iz Boštanja, okenske vitraže pa je oblikovala Elena Sigmund iz Budne vasi pri Šentjanžu. Vso ostalo leseno opremo je naredil član gradbenega odbora domačin Jani Tramte, domačini so pri gradnji in urejanju opravili tudi ogromno prostovoljnega dela.
Nekdanjo cerkvico so vaščani zgradili leta 1953 iz zidanice v zahvalo za srečno vrnitev iz pregnanstva. Leta 2010 so začeli z gradnjo nove in 7. oktobra 2012 je bila blagoslovljena. Sebastjan Popelar iz Zgornjih Mladetič in Bojan Sumrak iz Vrhovega sta avtorja poslikav, rezljan lesen oltar je delo Alojza Raka iz Boštanja, okenske vitraže pa je oblikovala Elena Sigmund iz Budne vasi pri Šentjanžu. Vso ostalo leseno opremo je naredil član gradbenega odbora domačin Jani Tramte, domačini so pri gradnji in urejanju opravili tudi ogromno prostovoljnega dela.
CERKEV MARIJE POMOČNICE - ŠMARČNA
Cerkev je bila zgrajena leta 2013 kot izpolnitev zaobljube za srečno vrnitev izgnancev v 2. svetovni vojni na mestu nekdanje kapelice iz 17. stoletja z leta 1906 prizidanim zvonikom, ki stoji še danes.
Oltarji: glavni oltar s kipom Marije Pomočnice.
Čudovite poslikave cerkve s svetopisemskimi prizori (Bojan Sumrak).
Žegnanje: Binkoštna nedelja.
PODROBNOSTI.
POSLIKAVE BOJANA SUMRAKA.
Oltarji: glavni oltar s kipom Marije Pomočnice.
Čudovite poslikave cerkve s svetopisemskimi prizori (Bojan Sumrak).
Žegnanje: Binkoštna nedelja.
PODROBNOSTI.
POSLIKAVE BOJANA SUMRAKA.
CERKEV SVETEGA MIHAELA - KOMPOLJE
Na spletni strani Župnije Boštanj beremo:
Cerkvena ladja je predromanskega izvora iz 10. stoletja (datacija dr. Ivan Stopar) in je kot taka najstarejša cerkev v župniji in ena najstarejših cerkva v Sloveniji. Cerkev sv. Mihaela s celovito ohranjenimi romanskimi ometi z značilnimi fugami na zunanjščini in notranjščini ladje je dozdaj edina evidentirana manjša predromanska sakralna stavba z najbolje in skoraj v celoti ohranjenimi romanskimi ometi v Sloveniji. |
- V glavnem oltarju iz leta 1756 je v tronu med oblaki in obkrožen z angeli kip sv. Mihaela, z mečem v desnici in tehtnico v levici.
- Na desni in levi ob stebrih stojita nadangel Rafael z mladim Tobiasom, ki drži v naročju ribo in nadangel Gabriel.
- Kipi sv. arhangela Mihaela, angela Rafaela in angela varuha so starejšega izvora kot oltar in izviriajo iz 17. stoletja.
Žegnanje: Praznik svetega Mihaela (zadnja nedelja v septembru)
- Na desni in levi ob stebrih stojita nadangel Rafael z mladim Tobiasom, ki drži v naročju ribo in nadangel Gabriel.
- Kipi sv. arhangela Mihaela, angela Rafaela in angela varuha so starejšega izvora kot oltar in izviriajo iz 17. stoletja.
Žegnanje: Praznik svetega Mihaela (zadnja nedelja v septembru)
CERKEV SVETEGA JURIJA V ŠENTJURJU NA POLJU
Cerkev, obdana z obzidanim pokopališčem, leži na vzhodnem robu vasi na nekoliko privzdignjeni ravnici ob Savi. Sorazmerno zelo visoka stavba ima tipičen romanski tloris - pravokotno ladjo in pravokoten prezbiterij, oba brez talnega zidca. Prekrita je z enotno sedlasto streho. Na zahodni strani pred vhodom v cerkev je prizidan kvadraten zvonik s čebulasto kapo baročnih oblik. Ladja ima še vedno raven, lesen strop (do požara 1740 je bil poslikan), prezbiterij je banjasto obokan. Okna so polkrožno sklenjena, globoko vrezana v steno. Izvirajo verjetno iz časa cerkvene obnove v letu 1621, izpričane z letnico v ostenju južnega okna. V niši nad vhodom v zvonico je ljudski kip sv. Jurija. Na južni steni ladje so odkrite freske s prizori mučenja sv. Jurija iz okoli l. 1500. Stranska oltarja sta baročna (17. in 18. stoletje), veliki oltar je iz 19. stoletja.
Vir: http://www.dozivljaj.si/lokalno/turisticne-zanimivosti/loka.
Vir: http://www.dozivljaj.si/lokalno/turisticne-zanimivosti/loka.
CERKEV SVETEGA JANEZA KRSTNIKA NA RAZBORJU POD LISCO
Župnijska cerkev iz konca 19. stoletja. Zgodovina.
Spletna stran Razborja.
Razbor na Facebook-u.
Razbor pod Lisco.
Spletna stran Razborja.
Razbor na Facebook-u.
Razbor pod Lisco.
SVETI ROK NAD SEVNICO
Romarska cerkev iz 17. stoletja. Podrobni podatki.
CERKEV NAJDENJE SVETEGA KRIŽA LOG
FARNA CERKEV SVETEGA JANEZA KRSTNIKA V ŠENTJANŽU
Farna Cerkev svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu se prvič omenja leta 1526. Je triladijska stavba s ortogonalno sklenjenim prezbiterijem. Leta 1826 so cerkev povečali in temeljito predelali, tako da je zgubila mnoge zgodovinske pričevalnosti. Oprema je novejša.
Vir: Puš'lc Dolenjske Šentjanž |
CERKEV SVETEGA MARTINA NA KALU
Mala cerkvica na vrhu tako imenovane Šmarne gore, na Kalu, se ponaša z dolgo zgodovino, saj je bila prvič omenjena v listinah l. 1526. Spada pod sakralno kulturno dediščino.
Marjetka Erman, februar 2014.
Fotozgodba Marjetke Erman in prispevek Marice Kramžar.
Marjetka Erman, februar 2014.
Fotozgodba Marjetke Erman in prispevek Marice Kramžar.
CERKEV SVETEGA KOLOMANA V LOKAVCU
10 let razlike! Na levi strani posnetek iz marca 2004, na desni današnji. Je čisto blizu sevniške občine in v starih časih je kraj spadal celo pod Loko … Čudovita razgledna točka pri cerkvi Sv. Kolomana, Lokavec. (Vedno je bil Koloman, sedaj pa je celo na tabli, spodaj, napisano kar Kolman…?!)
Bojan Dremelj, januar 2014. |
CERKEV SVETEGA DUHA NA ČELOVNIKU
Podružnična cerkev sv. Duha je iz 14. stoletja in obsega pravokotno, ravno krito baročno ladjo, gotski prezbiterij in kasneje prizidan zvonik. Freske so iz začetka 16. stoletja (Pasion, svetniške figure). Ostanke poslikave na severni strani (Poklon sv. Treh kraljev) so bile restavrirane leta 1971.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Celovnik |
JASLICE V TRŽIŠČU
CERKEV POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA BOŠTANJ
CERKEV SVETEGA NIKOLAJA V SEVNICI
CERKEV SVETEGA LOVRENCA NA GORI
Lovrenc - »z lovorjem okrašen«, je botanični biser Posavskega hribovja. Ponaša se z rastiščem Clusijevega svišča - encijana, ki vsako pomlad, v prvih dneh meseca maja, zacveti v tisočih modrih cvetov. Encijan je od leta 1992 zavarovana vrsta v Sloveniji. Rastišče na Lovrencu je zaščiten naravni botanični spomenik. Vrh s travniki posejanega griča stoji cerkev iz 16. stoletja. Legenda priča, da so cerkev postavili v spomin pastirčku Lovrencu, ki naj bi umrl na tem griču za časa turških vpadov. In ravno na mestu, kjer je pastirček za vedno zaspal, so znanstveniki odkrili izredno močno pozitivno zemeljsko energetsko sevanje.
Vir: http://www.razborskipasijon.si/organizirani%20izleti/homepage.html . |
CERKEV SVETEGA JURIJA - TRŽIŠČE
Srednjeveška cerkev sv. Jurija na Šentjurskem hribu (376 m) pri Tržišču iz začetka 13. stoletja sodi v sam vrh naših umetnostnih spomenikov.
Vir: http://www.obcina-sevnica.si/zanimivosti/nekaj-zgodovine Cerkev Svetega Jurija Tržišče |
CERKEV SVETEGA LOVRENCA NA ŽABJEKU
Posnela: Romana Ivačič.
|
Ob robu vasi Žabjek stoji na dvignjenem platoju podružnična cerkev Sv. Lovrenca. Cerkev Sv. Lovrenca je za cerkvijo Sv. Roka največja in najlepša podružnica. Zgrajena je bila v 17. stoletju, čeprav njen patrocinij kaže na večjo starost. Leta 1778 je bila po zaobljubi lastnice sevniškega gradu grofice Jožefine Keglevič na južni strani cerkve prizidana kapela, posvečena Sv. Frančišku Ksaveriju. Leta 1909 je prezbiterij in ladjo poslikal furlanski mojster Osvald Bierti iz Gemone.
Cerkev ima dva oltarja. Veliki oltar Sv. Lovrenca izvira iz druge polovice ali iz konca 18. stoletja, morda celo iz okoli leta 1800. Okras cerkve je kapela Sv. Frančiška Ksaverija. Oltar v njej je zelo kvalitetno baročno delo. Freske na oboku so iz okoli leta 1778. Prikazujejo prizore iz življenja jezuitskega misijonarja Sv. Frančiška Ksaverija. Na severni slavoločni steni je Sv. Frančišek pred nekim poganskim kraljem. V ozadju je upodobljena Sevnica z obema cerkvama in gradom. Freska prikazuje prizor iz leta 1778, ko je v vrtno hišo pri gradu udarila strela in zanetila požar zaradi česar je bil grad v nevarnosti. Na vzhodni in zahodni strani so upodobljene postave štirih kontinentov. Evropo upodablja cesarica Marija Terezija z donatorskim grbom. Cerkev ima najstarejši zvon v župniji z letnico 1652, ki je tudi edini v zvoniku. Vir: http://www.donbosko.si/sevnica/node/17322 Ena izmed fresk v cerkvi Sv Lovrenca v vasi Žabjek prikazuje požar pri sevniškem gradu med neko nevihto leta 1778, katerega je zanetil udar strele v obrambni stolp, ki se je nahajal zahodno od gradu.[12] To je poslednja ohranjena upodobitev gradu s srednjeveškim stolpom, ki se dviguje nad preostalo zgradbo. Stolp je bil najverjetneje izravnan z vzhodnim stanovanjskim krilom kmalu po požaru. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Sevnica ********************************************** Na sliki je več zanimivih podrobnosti. Ena je ta, da ne gori grad, ampak "vrtnarjeva" hiša, druga je vmesni stolpič na desni strani gradu, ki ga ni več, tretja pa "čebulaste" strehe zvonikov, ki prav tako že dolgo niso več takšne. Robert Kaše |
MARIJINA CERKEV - LESKOVEC NAD ŠENTJANŽEM
Leskovec (v Podborštu) nad Šentjanžem, najvišje ležeča vas v občini Sevnica na 721m. Leskovec izhaja iz časov, ko so krčili gozdove in navadno je kraj dobil ime po drevesih, ki jih je bilo največ. Ob prihodu iz smeri Šentjanža vas najprej pozdravi Marijina cerkev, ki je datirana v leto 1525. Žalostna Mati božja na Leskovcu je preprosta baročna stavba s pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjenim kratkim prezbiterijem. Med opremo, po večini iz 19.sto., je najpomembnejši križev pot z napisi v bohoričici. Poleg stoji lipa, ki ji pripisujejo okoli 400 let. Vrh kraja je kopast razgledni grič, na katerem stoji lesen križ s planinskim pečatom. Od tu so lepi panoramski razgledi širom Slovenije. V bližini kraja se nahaja špičasti kamen, o katerem kroži mnogo zgodb. Pravijo, da je pod njim zakopano zlato tele. Tega še niso našli, je pa gotovo bil to mejni kamen nekdanjih bližnjih graščin.
Leta 2005 smo iz Turistične zveze občine Sevnica opazili urejenost te hribovske vasice. Predvsem nas je pritegnila pripadnost vaščanov in gostoljubnost. Predlog smo poslali na republiško komisijo "Moja dežela lepa in gostoljubna". Odločitev je bila pravilna, republiška komisija je potrdila vsa naša opažanja. Kraj se ponaša z laskavim nazivom "Najlepša hribovska vas v Sloveniji v letu 2005". Priznanje sta podelila predsednik TZ Slovenija gospod Marjan Rožič in takratna županja MOL Danica Simčič. Cveta Jazbec, junij 2013. Vir: http://www.sentjanz.si/index.php?option=com_content&view=article&id=57&Itemid=106 Leskovec |
CERKEV SVETIH TREH KRALJEV NA BRUNKU
Rossinijeva slika opozarja na izredno bogastvo slovenske umetnostne dediščine, ki je še vedno precej neraziskana. Okoliščine nastanka in konkretne umetnostne povezave, ki so privedle do naročila in potovanja slike iz Benetk na Brunk, ostajajo nepojasnjene. Slika je bila v prostor umeščena že pred nekaj stoletji in moje mnenje je, da mora priti nazaj na Brunk. S tem, ko so sliko odstranili iz cerkve, so to ustanovo dobesedno opeharili in jo razvrednotili.
Cveta Jazbec, junij 2013.
Strokovno mnenje o stanju slike.
Poznogotsko romarsko postojanko, ki leži na razgledni Brunški gori, sestavljata dve cerkvi. Posvečeni sta Trem kraljem in Mariji. Med njima stoji zvonik. Cerkev Svetih Treh kraljev je dvoranska stavba iz okoli leta 1520. Vse tri cerkvene ladje pokriva križni obok, katerega rebra rastejo neposredno iz okroglih delilnih stebrov. Prezbiterij je zvezdasto obokan in ima preproste figuralne sklepnike. Zunanjščina je obdana z oporniki. Na južni fasadi je ohranjena freska Svetega Krištofa, freske v prezbiteriju, ki so sočasne z arhitekturo, so prebeljene. Cerkev ima bogato opremo. Ohranila se je še skupina plastik iz časa nastanka cerkve: Poklon Kraljev, Marija z Detetom in Križani. Glavni oltar je kvaliteten primer »zlatega« oltarja, datiran z letnico 1684, nekoliko mlajši oltar istega tipa stoji na severni strani. Stranska oltarja in oltar ob južni steni so iz 18. stoletja, slednji ima kvalitetno baročno sliko, delo Benečana Paulusa Rossinija. Prižnica je iz okoli leta 1700. Marijina kapela je na talnem zidcu datirana z letnico 1517. V drugi svetovni vojni je bila porušena njena streha, od takrat se spreminja v zgodovino. Zvonik je bil pozidan v 17. stoletju. Cerkveni kompleks na Brunku predstavlja poznogotsko arhitekturo, ki je bila kasneje le malo predelana, z izjemno kvalitetno opremo iz časa od 16. do 18. stoletja.
Vir: http://www.radece.si/ks_radece.php
Podružnična cerkev Svetih treh kraljev
Romarska cerkev na Brunku
Brunk
Iz Hotemeža na Brunk
Z Brunka v Hotemež
Cveta Jazbec, junij 2013.
Strokovno mnenje o stanju slike.
Poznogotsko romarsko postojanko, ki leži na razgledni Brunški gori, sestavljata dve cerkvi. Posvečeni sta Trem kraljem in Mariji. Med njima stoji zvonik. Cerkev Svetih Treh kraljev je dvoranska stavba iz okoli leta 1520. Vse tri cerkvene ladje pokriva križni obok, katerega rebra rastejo neposredno iz okroglih delilnih stebrov. Prezbiterij je zvezdasto obokan in ima preproste figuralne sklepnike. Zunanjščina je obdana z oporniki. Na južni fasadi je ohranjena freska Svetega Krištofa, freske v prezbiteriju, ki so sočasne z arhitekturo, so prebeljene. Cerkev ima bogato opremo. Ohranila se je še skupina plastik iz časa nastanka cerkve: Poklon Kraljev, Marija z Detetom in Križani. Glavni oltar je kvaliteten primer »zlatega« oltarja, datiran z letnico 1684, nekoliko mlajši oltar istega tipa stoji na severni strani. Stranska oltarja in oltar ob južni steni so iz 18. stoletja, slednji ima kvalitetno baročno sliko, delo Benečana Paulusa Rossinija. Prižnica je iz okoli leta 1700. Marijina kapela je na talnem zidcu datirana z letnico 1517. V drugi svetovni vojni je bila porušena njena streha, od takrat se spreminja v zgodovino. Zvonik je bil pozidan v 17. stoletju. Cerkveni kompleks na Brunku predstavlja poznogotsko arhitekturo, ki je bila kasneje le malo predelana, z izjemno kvalitetno opremo iz časa od 16. do 18. stoletja.
Vir: http://www.radece.si/ks_radece.php
Podružnična cerkev Svetih treh kraljev
Romarska cerkev na Brunku
Brunk
Iz Hotemeža na Brunk
Z Brunka v Hotemež