OBELEŽJA
Letos je 100 let od začetka I. svetovne vojne. Spomenikov žrtvam je na našem območju bolj malo. Eden je na pokopališču na Studencu in je lepo obnovljen.
Robert Kaše, julij 2014.
Na Trgu svobode, v neposredni bližini sevniške železniške postaje, stoji veličasten spomenik borcem NOB in žrtvam okupatorjevega nasilja, ki so ga izdelali leta 1958 po načrtu arhitekta in upokojenega predavatelja Vladimirja Braca Mušiča, rojenega leta 1930 v Sevnici.
Vir: http://posavje.info/novice/spomenik-zrtvam-vojnega-nasilja-caka-obnova.html ------------------------------------------------------------------ Oskar Zoran Zelič: objava na Facebook-u - 17. 10. 2017 Od letošnjega avgusta dalje je vsakdo, ki je prišel v središče Sevnice, opazil obnovo osrednjega spomenika NOB v občini Sevnica pri žel. postaji, ki je sedaj v oktobru v zaključni fazi. Ker je vedenje o tej pomembni in zaščiteni memorialni dediščini med Sevničani in širše pomanjkljivo ali tudi napačno, naj teh nekaj vrstic služi njeni osvetlitvi. V letu 2018 bo minilo 60 let od postavitve in odkritja spomenika. Sevniška krajevna organizacija zveze borcev NOV si je že kmalu po 2. svetovni vojni začela prizadevati, da bi padlim borcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja postavila spominsko obeležje. Njegovo postavitev so predvideli v nastajajočem novem delu mesta. Zaradi denarnih težav je uresničitev trajala skoraj desetletje. Težave so bile tudi z določitvijo mikrolokacije. Lokacija zanj se je izbistrila šele v letu 1957. Spomenik so umestili na travnik med glavno cesto, novo žel. postajo in predvideno lokacijo nove »trgovsko-stanovanjske hiše« (»Cenko«), ki je prav zaradi spomenika dobila konkavno obliko. Tudi načrt za sam spomenik so tekom časa spreminjali. Znan je načrt za povsem drugačen spomenik iz leta 1953, sedanji spomenik pa je delo dveh mož. Načrt za privzdignjeno in obzidano ploščad z monolitnim marmornatim obeliskom in nikoli dograjenim trgom pred žel. postajo je izoblikoval v Sevnici rojeni priznani arhitekt in urbanist VLADIMIR BRACO MUŠIČ. Kiparska kompozicija iz kamna, ki se vrh obeliska zaključuje z bronasto reliefno kupolo, je delo ljubljanskega kiparja BOŽIDARJA PENGOVA. Ponazarja narodnoosvobodilni boj in zmago nad fašizmom. Tudi Pengov je bil močno povezan s Sevnico, saj je bila iz Sevnice doma njegova žena Zofija Perušek. Na dveh marmornatih stebrih ob obelisku je 64 imen padlih borcev in žrtev okupatorjevega nasilja z območja KS Sevnica. Ob tem je treba ovreči zmotno prepričanje, da je spomenik delo našega slovitega arhitekta Jožeta Plečnika, o čemer so pisali tedanji časopisi. Ti so poročali, da je osnutek za spomenik »napravil pokojni arh. prof. Jože Plečnik, kar je obenem njegovo zadnje delo.« Četudi je Plečnik narisal osnutek za sevniški spomenik, v njegovi izvedbi ni zaznati niti malo Plečnikovega sloga in duha. To je tudi strokovno mnenje enega najboljših poznavalcev Plečnika pri nas, umet. zgodovinarja dr. Damjana Prelovška. Avtor načrta za spomenik je nedvomno MUŠIČ, kar je zapisal v svoji knjigi spominov in tudi osebno povedal na njeni predstavitvi v Sevnici pred desetletjem. Povezava Pengova s Plečnikom je (brez Sevnice) zgolj ta, da je bil Pengov Plečnikov sodelavec in učenec. Spomenik so slovesno odkrili ob tedaj na novo uvedenem praznovanju občinskega praznika 14. septembra 1958. Tega dne pred odkritjem je Občinski ljudski odbor Sevnica na svoji svečani seji prostor pred žel. postajo z odlokom poimenoval TRG SVOBODE, kar se imenuje še danes. Okolico spomenika so tlakovali in hortikulturno uredili šele okoli leta 1963, medtem ko je bil doprsni kip heroja Maroka, delo kiparja Vladimirja Štovička, na podstavek pred spomenikom postavljen leta 1968. |
Tudi jaz sem našel nekaj, kar je že "staro" (iz leta 1868), pa ne poznam zgodbe.
Tabla se nahaja na skali ob Sevnični na vsem znanem "makadamskem" delu ceste Sevnica - Planina (zaselek Vejice ali Prapretno) na desnem bregu Sevnične (gledano gorvodno). Prilagam sliko table (kaj več nimam, če najdem, dodam). Baje je neka zgodba o kmetu, ki ni hotel prodati bika .... saj ne vem točno. Impi Dimpi, julij 2013 *********************************** Kakor je meni znano, je na tej tabli zahvala gospodu, ki je financiral gradnjo ceste . Ker pa je napis v latinščini in ga preprosti ljudje niso razumeli, so začele med njimi krožiti takšne in drugačne zgodbice (predvsem o hudiču, strašenju in podobne stvari). Darko Kosem, julij 2013 *********************************** Ta plošča stoji na drugi strani potoka Sevničine v Zelencih, malo naprej od kamnoloma proti Sevnici v hribu nad cesto, zraven je tudi križ. Le dobro moraš pogledati, ker je trenutno kar močno zaraščeno. Govori o tem, da je to cesto dal zgraditi grof Blome leta 1868, z namenom da se koristi neizmerna masa lesa iz Bohorja, ki so ga vozili na železnico v Sevnico. Cesta je še danes takšna, kot je bila narejena takrat. Križ so postavili domačini v zahvalo Bogu, da se ni na njih zrušilo skalovje, ki je padlo na cesto, takoj za tem, ko je šla mimo zelo velika svatovska povorka. Ženila se je bogata nevesta iz naših hribov v dolino. Mislim, da v Zabukovje, ali Blanco. Janja Mihaela Kolar, julij 2013. |
V Sevnici je na Cesti na Dobravo spomenik, na katerem je napis v nemškem jeziku.
Robert Kaše *********************************** Teksta na spomeniku skoraj ni mogoče več prebrati. Na posnetku pa sem nekaj "dešifrirala": ---------------------- (neprepoznavni tekst na vrhu) V tem grobu iz leta 1821 počivata v ljubi štajerski domači zemlji JOSEF KAUTSCHITSCH, patrimonialni uslužbenec in potem lastnik tega kmetijskega posestva Sevnica, rojen v Sevnici 11. februarja 1795, umrl ---------- 1821. EDUARD KAUTSCHITSCH, lastnik tega ----------- Pravičnost, priznanje in ljubezen vajinemu spominu. Sevnica leta 1885 Družina Torej je to nagrobni kamen, ampak zakaj na privatnem zemljišču? Romana Ivačič ********************************* Kolikor se jaz spominjam iz otroštva, je ta možakar imel težave z cerkveno oblastjo in ga niso hoteli pokopati na pokopališču, zato je pokopan na svoji zemlji. To je varianta starih babic, kaj je pa resnica, pa verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Jože Teraž |